Kontaktne osebe

• Podrobnejša predstavitev:

Upamo, da vam je naša predstavitev všeč. Če bi radi izvedeli še kaj o Evropski jezikovni mapi za študente, si preberite tudi našo daljšo predstavitev.

• Kdo oblikuje Evropsko jezikovno mapo za študente?

Pri oblikovanju sodelujemo študentke Filozofske fakultete v Ljubljani. (Naše naslove si lahko preberete pod kontaktne osebe.) Novembra 1998 smo se pod mentorstvom dr. Anamarije Muster Čenčur in dr. Janeza Skele ter s finančno pomočjo ŠOU-a (Študentske organizacije Univerze v Ljubljani) odločile, da oblikujemo Evropsko jezikovno mapo za študente. V šolskem letu 1999/2000 študentje Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete v Ljubljani pri pouku jezikov preizkušajo Evropsko jezikovno mapo za študente.

• Od kod zamisel za Evropsko jezikovno mapo za študente?

Na pobudo Sveta Evrope potekajo v različnih evropskih državah pilotski projekti oblikovanja in preizkušanja jezikovnih portfolijev. Na podlagi teh projektov bo najbrž leta 2001, ki bo mednarodno leto jezikov, izdan eden ali več mednarodno priznanih dokumentov. Tudi v Sloveniji se pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport več skupin ukvarja z izdelavo in preizkušanjem jezikovnih portfolijev na različnih stopnjah in za različne jezike (portfolijo junior za najmlajše, portfolija za višje razrede osnovne šole in srednješolce). Tudi naša skupina se je v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport lotila oblikovanja Evropske jezikovne mape za študente. Naš cilj pa je tudi širiti med študenti in profesorji zamisel o jezikovnem portfoliju, o pomenu učenja različnih jezikov in stalnem izpopolnjevanju znanja jezikov.

• Kakšne so značilnosti Evropske jezikovne mape za študente?

Evropska jezikovna mapa za študente ohranja vse osnovne značilnosti jezikovnega portfolija. Sestavljena je iz treh delov:

- jezikovne izkaznice (language passport),

- jezikovnega življenjepisa (language biography) in

- jezikovnega zbirnika (dossier).

Prilagojena je potrebam študentov. Zato je največji poudarek na jezikovni izkaznici, dokumentu, ki bo v prihodnosti priznan kot mednarodni dokument v Evropi. Z njim bo študent/ka lahko dokazoval/a svoje znanje jezikov v evropskih državah brez dodatnih preverjanj znanja. To bo omogočalo večjo fleksibilnost pri študiju in iskanju zaposlitve doma in v tujini. Druga, prav tako pomembna naloga Jezikovne mape je motivacija študentov: spodbuja učenje različnih jezikov, opozarja na potrebo po stalnem izpopolnjevanju in obnavljanju znanja jezikov in tako spodbuja vseživljenjsko izobraževanje.

Vsi deli Jezikovnega mape (jezikovna izkaznica, jezikovni življenjepis in jezikovni zbirnik) so prilagojeni potrebam študentov. Jezikovna izkaznica z navodili v več jezikih na kratek in pregleden način vsebuje podatke o študentu, lastniku Evropske jezikovne mape za študente, jezikih, ki jih študent govori ali se jih uči, in dokazila o znanju jezikov. Študent svoje znanje vrednoti sam s pomočjo priložene tabele, ki znanje razvršča v šest stopenj, kot so določene v Skupnem evropskem referenčnem okviru za učenje, poučevanje jezikov in vrednotenje jezikovnega znanja in spretnosti (Common European Framework of Reference).

V jezikovnem življenjepisu študent beleži svoja jezikovna in kulturna izhodišča: kje, kdaj in koliko časa se je učil določen jezik. To so osnove za uspešno načrtovanje nadaljnjega učenja. Študent ugotavlja svoje namene in cilje pri učenju jezikov, razmišlja o svojih najboljših metodah učenja in ocenjuje svoje trenutno znanje jezikov.

V jezikovnem zbirniku so shranjeni potrdila in certifikati, ki so napisani v jezikovnem življenjepisu, razni vprašalniki, tabele in študentovi izdelki pri pouku jezikov. Jezikovna mapa pomaga na ta način študentu spremljati njegov napredek pri učenju jezikov.

• Dodatek k Evropski jezikovni mapi za študente.

Jezikovni mapi je priložen tudi Dodatek, ki se vsebinsko navezuje na Jezikovno mapo. V njem so obrazci za potrdila o različnih oblikah učenja jezikov, ki jih študenti po potrebi izpolnimo in shranimo v jezikovnem zbirniku. To pa niso le potrdila o obiskovanju raznih jezikovnih šol, tečajev ali lektoratov, temveč tudi potrdila za dokazovanje “ neformalnih” oblik izobraževanja. Študentje in študentke beležimo tudi delovne izkušnje v tujejezičnih državah kot “ baby-sitting” , udeležbo na mednarodnih delovnih taborih, dopisovanje v tujem jeziku ipd. Tako se jezikovni portfolijo približuje tudi ideji učeče se družbe. Drugi del Dodatka vsebuje razpredelnice in vprašalnike, ki nas študente in študentke spodbujajo k razmišljanju o našem učnem stilu in navadah, o pomenu učenja jezikov in uporabnosti Jezikovne mape za vsakega posameznika. Tretji del pa vsebuje tabele za samovrednotenje. Z njihovo pomočjo študentje in študentke svoje znanje lažje uvrščamo na šest nivojev skupnega evropskega referenčnega okvira za učenje, poučevanje jezikov in vrednotenje jezikovnega znanja in spretnosti (Frameworka).

• Evropska jezikovna mapa za študente spodbuja dialog med profesorjem in študentom.

Pomen jezikovnega portfolija je tudi, da spodbuja študentovo samovrednotenje in s tem tudi njegovo soodgovornost pri učenju jezikov. Vendar pa tudi učitelj, vodja tečaja ali lektor poda svoje mnenje o študentovem znanju jezikov. Tako pride s pomočjo jezikovnega portfolija do dialoga med študentom in učiteljem in soočenja njunih mnenj o študentovem znanju jezikov.

Kontaktne osebe:

S svojimi vprašanji, predlogi ali mnenji se lahko obrnete na nas. Vesele bomo vaše pošte.

Bernarda Kosem in Bernarda Leva.