V Višnji Gori, srednjeveškem mestecu na griču pod danes razvalinami Starega gradu, je bila dobra organiziranost gasilstva življenskega pomena. Še posebej, ker v mestu ni takoče vode ali jezerca, ki bi dajal zadostne količine gasilne vode, objekti v mestu so bili v veliki meri grajeni iz lesa, kurišča pa tudi niso bila nič drugačna kot v ostalih hišah takratnega časa. Takratni mestni očetje in napredni meščani so v novi organiziranosti gasilstva, ki se je začela širiti po Kranjskem, hito sprevideli prednosti in tako društvo ustanovili že leta 1875. Društvo je že v letu 1878 imelo svojo ročno brizgalno, o čemer priča pobotnica o plačilu stroška hrambe le-te. V kroniki društva lahko preberemo, da je 1893. leta društvo kupilo novo brizgalno, nato pa leta 1908 že naslednjo, sodobnejšo. Ta je še vedno v posesti društva. Leta 1925 je društvo kupilo prvo prevozno motorno brizgalno Rosenbauer, ki je potrebam društva služila do sredine 60. let. Žal je bila ta brizgalna nato odprodana. Leta 1957 je društvo prevzelo prenosno motorno brizgalno Sora, leta 1976 pa prenosno motorno brizgalno Ziegler. Seveda pa je društvo ob tem skrbelo tudi za ostalo potrebno opremo in orodje.
Poleg svoje osnovne dejavnosti pa je nekje sredine 50.let društvo skrbelo tudi za kulturno življenje svojih članov in mesta. Med obema vojnama je v društvu delovala tudi godba. Vseskozi pa je prirejalo tudi razne veselice in piknike in druga družabna srečanja, s katerimi je ljudi povezovalo in si bogatilo vedno revno blagajno. Društvo je razmeroma pozno dobilo svoj društveni prapor, saj je bil prvi prapor razvit šele v letu 1935. Ena stran prapora se je ohranila do današnjih dni, drugo stran, ki je bila za čase po drugi svetovni vojni verjetno pregrešna, pa je nekdo uničil. V letu 1957 je društvo razvilo tudi nov prapor. Leta 1977 pa so mladi gasilci našega društva dobili svoj prapor. Leta 1971 je bilo prevzeto prvo vozilo, Jeep Mahindra. V letu 1974 smo kupili sicer star kombi IMV. Obe vozili sta služili društvu do konca leta 1978, ko smo dobili prvo orodno vozilo TAM 2000. Čeprav v letih, še vedno dobro služi društvu. Potrebe pa so narekovale nabavo kombiniranega vozila s cisterno. In v letu 1994 se nam je tudi ta želja izpolnila in prevzeli smo kombinirano vozilo Mercedes 16-35 s cisterno s 6400 litri vode. Leta 1997 pa smo v društvu kupili še poveljniško vozilo Opel Monterey. Društvo je do leta 1985 imelo gasilsko hrambo v Mestni hiši. Prostori so bili majhni in neprimerni za hrambo sodobne gasilske opreme in vozil. Zato se je v letu 1980 pričela akcija izgradnje novega doma. Po dobrih štirih letih neutrudnega dela vseh gasilcev ter pomočjo krajanov, Krajevne skupnosti Višnja Gora, takratnega SIS-a za varstvo pred požari in tudi članov pobratenega društva Piran je društvo leta 1985 odprlo nov, sodoben gasilski dom.Društvo danes šteje 158 članov, od tega 10 pionirk, 9 pionirjev, 10 mladink in 18 mladincev. Zadovoljiva je tudi gasilska izobrazbena struktura, saj je v društvu en višji gasilski častnik, en gasilski častnik in 21 nižjih gasilskih častnikov. Skoraj vsi ostali člani društva pa imajo čin gasilca. V društvu skrbimo, da vsi novi člani v čim krajšem možnem času pridobijo osnovno gasilsko izobrazbo in s tem naziv gasilec. Tudi v bodoče bomo skrbeli za čim boljšo gasilsko izobrazbeno strukturo članov društva.
Društvo ima dobre odnose z vsemi gasilskimi društvi v neposredni okolici in Gasilski zvezi Ivančna Gorica. Tradicionalno dobri in že dolgotrajni so odnosi s Prostovoljnim gasilskim društvom Ljubljana mesto. Prijateljske stike imamo navezane s PGD Sečovlje, Tešanovci, Sv.Trojica v Slovenskih Goricah in mnogimi drugimi v bližnji in daljni okolici. Še posebej pa smo ponosni na naše pobrateno društvo Piran, s katerim smo listino o pobratenju podpisali leta 1979.