Integrirana pridelava izvira iz miselnega vodila katerega cilj je z okolju ustreznimi metodami ob ohranjanju gospodarnosti pridelati kakovostno grozdje in vino in to z redukcijo rabe pomo�nih tehnolo�kih sredstev pridelave. Gre za tehnologije v pridelavi grozdja, ki so usmerjene v ohranjanje krajine, okolja, vode in tal ter z ustreznimi sodobnimi vendar �e vedno gospodarnimi ukrepi zbolj�ati tudi kakovost, zlasti pa zdravstveno neoporečnost pridelanega vina. Zato mora biti ta način pridelave grozdja raz�irjen tudi na predelavo grozdja in nego vina. vsi ukrepi so usmerjeni v za�čito vinogradov kot pestrega in vsestransko stabilnega agroekolo�kega ekosistema. Potrebno je upo�tevati izbiro lege in sorte, ureditev zemlji�č za vinograd, �ivljenski prostor trte in gojitvene oblike ter "uravnote�eno" gnojenje.

Letos (2001) nas je kontrolirala tudi komisija, ki je ocenjevala uporabo metod integrirane pridelave v na�em vinogradu. Ugotovili so, da metodo integrirane pridelave uspe�no uporabljamo.

V na�em vinogradu tako gospodarimo po integrirani pridelavi in so tako vsa na�a vina, tako namizna, kot kakovostna in vrhunska pridelana po tej metodi.

La�ki rizling

na vrh

Zelenkasta barva vina, katerega kakovost je odvisna od obremenitve trte.

, ki nas pri plemeniti gnilobi spominja na mandeljne. Sorta je po poreklu francoska in nima z renskim rizlingom nič skupnega. Zrel grozd je majhen, valjaste oblike, zelo zbit in ima navadno stranski grozd. Jagode so majhne, okroglo podolgovate in zlato rumene na barve na sončni strani, na senčni pa povsem zelene. Je pozno dozorevajoča sorta, ki obilno rodi, ne prenese vla�nih tal niti su�e. Mo�t ima odvisno od rodnosti in letnika od 16 do 22% sladkorja in od 6 do 12g/l skupnih kislin. Je odlična sorta, ki daje pri manj�i obremenitvi v prezrelosti odlična vina posebnih lastnosti. Če je grozdje na najbolj�ih legah, pri majhni obremenitvi, obrano pozno, dobimo vina vrhunske kakovosti - od poznih trgatev, izbora, jagodnega izbora, suhega jagodnega izbora in ledenega vina, ki dosegajo v svetovnem merilu najvi�ja priznanja.

La�ki rizling je najznačilnej�a sorta Ljutomersko-ormo�kih goric. Pri nas poka�e dosti sortne značilnosti tudi v slab�ih letinah!

Z na�im la�kim rizlingom smo prejeli naslednja priznanja: mednarodno ocenjevanje vina KUTJEVO 2001 - srebrna medalja in �e dve leti zapovrstjo Zlato medaljo dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina! Predsednica ocenjevanje je prof.dr.danica �IKOVEC, častna občanka in velika dama Evropskega reda vitezov vina.

"Po drugi svetovni vojni je bil prav La�ki rizling iz Ljutomera prvo vino, ki je utrlo pot slovenskim in jugoslovanskim vinom na angle�ki trg in celo na angle�ki dvor."  prof.dr.danica �IKOVEC: Vino - pijača do�ivetja

na vrh

Sorta je primerna za rahla, dobro gnojena tla in tople lege. Je srednje pozno dozorevajoča, občutljiva za gnilobo. Daje dober pridelek. Izhaja iz kavka�ke divje trte, v Avstriji  je prvič omenjana �e pred 800 leti. Ime izhaja iz Silvanus - rimski bog gozda. Grozd je srednje velik,, valjast. Jagode so zbite, srednje velike, navadno okrogle, v prezrelosti rumeno zelene. Dozoreva srednje pozno. Pridelki so srednji do visoki. Rodnost je redna, vendar z nekoliko ni�jo sladkorno stopnjo pri visoki rodnosti, s 6 do 9g/l skupnih kislin. Vino je rumeno zelenkaste do rumene barve, polno, z milo kislino in nevtralno aromo. V ugodnih vremenski razmerah, ob pravilni rezi in ne preveliki obremenitvi trte so to odlična vina, primerna za zvrstitev z drugimi sortami

Zeleni silvanec je tudi v Sloveniji stara sorta, sorta nekoč imenitnega slovesa, v na�ih krajih pa je imela starodomovinsko pravico. V zadnjem času pa je bila zamenjana z "modnimi" sortami, kot so Sauvignon, Chardonnay in podobne, ki pa se niso izkazale kot kvalitetnej�e.  Zato zadnja leta ponovno pridobivajo na veljavi te stare sorte, med njimi vsekakor tudi zeleni silvanec. Najdemo ga �e v kak�nem zasebnem vinogradu, starej�i prijatelji vina se ga sentimentalno spominjajo, sedaj pa zopet pridobiva na veljavi. O redkosti priča naprimer podatek, da je pri ocenjevanju v letu 1999 poleg na�ega vzorca s svojim sodeloval le �e eden vinogradnik. Ocena prof.dr.Slavice �ikovec za Zeleni silvanec se je glasila "Oba zelena silvanca sta bila vrhunske kakovosti - �koda, da jih ni bilo več"! Skupina pri drugih sortah je �tela tudi preko 20 vinogradnikov.

Na ocenjevanju dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina je tako na� silvanec prejel priznanja vsa leta dosedaj - in to zlata priznanja ! Moram pa opomniti, da je silvanec tudi prvo vino, s katerim sem se poskusil na ocenjevanjih večjega ranga (dosedaj me �e ni razočaral in prepričan sem, da me ne bo - F.Kolbl)

Rumeni mu�kat

na vrh

Je ena najstarej�ih mu�katnih sort, ki naj bi jo Noet vzel na barko. Dokazano je, da so sorto prinesli Rimljani iz Male Azije in Egipta, sorto so opisali kot Uva Apiana (grozdje, ki privlači čebele). Je aromatična sorta, s precej ustaljeno srednje veliko rodnostjo. Grozdne jagode so srednje velike, okrogle z debelo ko�ico, rumeno zelene do zlato rumene barve, imajo značilen mu�katni okus in vonj. Zelo močno so razvite primarne in aromatične buketne snovi �e v sami grozdni jagodi. Sorta ima dolgo vegetacijsko dobo in dozoreva pozno. Ustrezajo ji prepustna tla in suho vreme ob dozorevanju. Mo�t dosega ob polni zrelosti 20 do 24% sladkorja in 6 do 9g/l skupnih kislin, kar daje osnovo za vina vrhunske kakovosti, polnega okusa, z izrazito in bogato, �iroko odprto mu�katno aromo in cvetico.

Na ocenjevanju dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina je tako na� mu�kat prejel vsa leta dosedaj - in to zlata priznanja ! Priporočamo ga predvsem ljubiteljem sladkih in izrazito aromatičnih vin.

�ipon

na vrh

Ime izvira iz Napoleonovih časov (si bon - dobro, kar so podomačili v �ipon). Zrel grozd je srednje velik do velik, valjaste oblike, srednje zbit, s srednjimi do velikimi podolgovato-okroglimi jagodami, zelenkasto rumene do zlato rumene barve. Dozoreva zelo pozno in ni najbolj odporen na zimske pozebe. Na najbolj�ih legah in v ugodnih letinah z malo padavin (5 do 10mm) in nato ob toplem, suhem vremenu do konca meseca in v oktobru daje zlasti v Ljutomersko-ormo�kih goricah vina vrhunske kakovosti. Mo�t iz grozdja polne zrelosti ima 18 do 20% sladkorja in 7 do 11 g/l skupnih kislin. daje vina z bolj ali manj sortno značilno, vendar diskretno cvetico, ki so rumeno zelenkaste barve, harmonično sve�a, kisline so vgrajene v ne previsok alkohol. Vino ima pri veliki rodnosti nizek alkohol in nizek ekstrakt, izstopajočo kislost in ne�no, lepo vinsko cvetico. Če pa se vinogradniki, zlasti v Ljutomersko-ormo�kih goricah, kjer daje ta sorta najbolj�o kakovost, odločijo za ni�je pridelke in čakajo s trgatvijo do prezrelosti grozdja, odvisno seveda od vremenski razmer in nastane �e plemenita gniloba, je to čudovito vino s polnim ekstraktom, kjer so kisline lepo vkomponirane v harmonično celoto, z zapeljivo �armantno cvetico in aromo, ki se dolgo ohranja. Zato ta vina odlično  dopolnjujejo �tevilne jedi v skladno celoto.

Na� �ipon na svoji s soncem obsijani jugozahodni legi dosega polno zrelost in harmoničnost. Kot polsuho vino ga priporočamo za ljubitelje, ki imajo raj�i manj aromatična in manj sladka vina.

Letos smo ga pridelali prvič kot sortno vino, del ga �e vedno uporabljamo za namizno vino zvrsti, ki se odlično me�a z mineralno vodo (brizganci).

Splo�no

na vrh

NAVODILA (povzetek iz knjige prof.dr.danica �IKOVEC: Vino - pijača do�ivetja)

str. 286
vino je izredno občutljivo na temperaturna nihanja in na svetlobo
- Vino skladi�čite pri temperaturi 10-12^oC - to je v resnici tudi temperatura pri kateri lahko ponudimo belo vino!
- Vino mora biti skladi�čeno na temnem, svetloba pospe�uje procese staranja! Če nimate temnega prostora, ga skladi�čite v zaprti kartonski �katli!

str.284
NEPRIMERNOST KUPOVANJA RAZSTAVLJENIH BUTELJK
Na prodajne police naj bi se steklenice iz skladi�ča name�čale vsak dan ne pa na zalogo več dni. Steklenice, ki so v izlo�bi bi morale biti napolnjene z vodo in označene z napisom, da gre za vzorec. Če je vino izpostavljeno svetlobi dobi pod vplivom svetlobnih �arkov negativne, celo zdravju �kodljive sestavine.

(c) vinoteka2000