TRI DOMACE POVESTI
Ladislav Crnologar je ze veC kot dvajset let opazno prisoten v slovenskem literarnem prostoru. V zadnjem Casu je prejel tudi nekaj uglednih nagrad in priznanj za svoje literarno delo. Crnologar se nikoli ni spogledoval z najsodobnejsimi, modernimi stili. Ni poskusal s kakim posebnim, modernistiCnim ali celo nadrealistiCnim naCinom pisanja pritegniti pozornosti bralca, ampak je to storil z vsebino in izredno berljivostjo svojih del. V njegovem literarnem delu je izrazito prisotna ljudskost. Lahko bi rekli, da gre slogovno v zlahtnem smislu za nadaljevanje slovenske tradicije iz predvojnega obdobja in celo prejsnjega stoletja. Iz obdobja torej, ko je Cas tekel se poCasneje in so se ljudje utegnili posvetiti tudi drug drugemu in knjigi. Svojim delom ne daje kakih nerazumljivih naslovov in tudi po zvrsti jih najraje uvrsCa kar med povesti. Med literarno zvrst torej, ki naj ji danasnji Cas ne bi bil naklonjen. V dejanskosti pa se pokaze ravno nasprotno. Crnologarjeva literatura je med bralci zelo dobro sprejeta. Ima nekaj v sebi, kar bralca ne pusti hladnega. Ko jo Clovek zaCne brati tezko odlozi knjigo dokler je ne prebere do konca.
Vidi se da je v svoja dela vgradil dobrsen del samega sebe. Vsak sodobni posameznik lahko v njej najde obilico prvin za poistovetenje. Clovek v njegovih delih vidi fragmente, »Crepinje« samega sebe, svojih sokrajanov, znancev in sodelavcev iz polpretekle zgodovine. Njegove literarne Casovno prostorske dimenzije obsegajo ljudi, kraje in dogodke od druge svetovne vojne do danasnjih dni. Kraji so ponavadi neimenovani, vendar se v njih dobro zrcalijo podobe gorenjske pokrajine in predvsem gornje savske doline. Nakazani so skoraj vsi elementi Casa in prostora znaCilni za leta povojnega razvoja, pa vse do razpada drzave in marxistiCne ideologije. Dobro je ujel utrip in razmisljanje ter delovanje ljudi in sistema. BoleCina in svetobolje sta nakazani vendar ne prevladujoCi eksistencialiji. Dovolj je namreC prostora tudi za ljubezen in toplejsa Custva. Za njegove junake je znaCilna inteligenca z dobrsno mero upornosti in samosvojosti, ter predvsem nekim hrepenenjem, ki ga ponavadi v taki ali drugaCni obliki tudi uresniCijo. Polarizacija med dobrim in zlim je ravno prav odmerjena. In ravno spretna porazdelitev Cloveskih slabosti in vrlin, vrzenih enkrat v bojne arene Cloveske dvoliCnosti in drugiC v vrtove hrepenenja, nekje za obzorji zadnjega poglavja uresniCene ljubezni, je morda tista znaCilnost Crnologarjeve literature, ki bralca tako pritegne. V njegovem pisanju se na nek naCin mesajo in konglomerirajo vse prvine sodobnega zivljenja gledano skozi vitraze preteklosti. Zdi se, kot da bi brali kakega klasika iz druge polovice devetnajstega stoletja, ki je na nek skrivnosten naCin dobil vpogled v prihodnost, torej v naso sedanjost.
Velika veCina bralcev isCe v literaturi, ki jo bere tudi del sebe, pahljaCo teoretiCno moznega, vendar na nek naCin zamujenega zivljenja in Custev s katerimi se lahko poistovetijo in tako dopolnijo, oziroma zakrpajo primankljaje svojih zelja, hotenj in neuresniCenih mladostnih idealov. In navsezadnje smo si ljudje kljub svoji razliCnosti tudi dosti bolj podobni kot se to zdi na prvi pogled. Znane so stiri osnovne Cloveske potrebe. Potreba po LJUBEZNI, MOCI, SVOBODI IN ZABAVI. Porazdelitev teh potreb je v njegovih povestih, oziroma na sploh v njegovem pisateljske opusu zelo vesCa. Ni namreC samo tekoC slog pisanja in spretni dialogi tisto kar vleCe, ampak je to tudi tematika in porazdelitev Clovekovih Custvenih potreb, ki je bralcu zaradi aktualnosti zelo blizu. Razplet se veCkrat da slutiti vendar nas ponavadi vseeno preseneti.
V njegovih novejsih krajsih proznih delih je se zlasti veliko iskanja. Iskanja Boga, smisla zivljenja in izvora Cloveka ter njegove vloge oziroma naloge na Zemlji in v stvarstvu. V teh delih vidimo, da je Crnologar poleg odliCnega pripovednika tudi izrazit mislec. Njegova iskanja segajo od Svetega pisma, preko razliCnih krsCanskih loCin tudi v orientalske religije in filozofije, pa do razliCnih bolj ali manj preverjenih sodobnih teorij. Ve, da nekje mora biti smisel vsega. Ve, da nekje nekaj je, oziroma nekdo, ki mu lahko reCemo OCE, vendar v svojih iskanjih ne najde dokonCnega odgovora. Sam pravi: »Blagor tistim, ki lahko brez najmanjsega dvoma verujejo, kot majhni otroci.« On tega ne zmore, ker se prepogosto pojavi dvom o edini in dokonCni resnici, pa naj si jo oznanja religija ali pa ideologija. Zato se zdi, da mu je kljub vsem iskanjem dostikrat se najblizji tisti »nas domaCi bogec«, ki nas gleda z razpela v domaCi hisi ali pa z znamenja ob poti.
Tri domaCe povesti tematsko in slogovno sodijo v enak okvir. Na svojstven naCin se je spoprijel z najbolj aktualnim Casom slovenske stvarnosti, z dogodki okrog izpolnitve stoletnega hrepenenja po osamosvojitvi. Junaki so razpeti med polpreteklost in sedanjost, med tradicijo, navezanostjo na domaCijo, zemljo in najsodobnejso raCunalnisko tehnologijo. Gre za tako imenovano in hkrati zlorableno ime »prehodno obdobje«. Ljudje smo pravzaprav v tranziciji ze po tradiciji in hkrati po definiciji. Smo na prehodu iz rojstva v smrt, iz niCa v bivanje in spet v temo ali pa morda svetlobonebivanja, (oziroma drugaCnega bivanja?). RealistiCnost, z ravno prav odmerjenimi Custvi in ideali, aktualnost, spretni zapleti, dialogi in tudi svet poln lepih in ustreznih prispodob so moCnejse strani Crnologarjevega pisanja. Zeleti je, da bi na tej poti vztrajal in v slovensko literaturo vnesel se veC podobnih del saj se tudi po odzivnosti bralcev zdi, da podobne literature primanjkuje.
Marjan Cufer